Z vidika načrtovanja molekularne strukture pristopi za izboljšanje odpornosti poliakrilamida proti temperaturi in soli vključujejo:
(1) Glede na strukturo hrbtenice je molekularno hrbtenico sestavljeno iz vezi C-C brez prisotnih heteroatomov, toga struktura pa je ugodna za izboljšanje toplotne stabilnosti;
(2) Masivne in toge stranske skupine pomagajo povečati sterične ovire in izboljšajo toplotno stabilnost. Med postopkom staranja polimernih raztopin je vpliv na viskoznost razmeroma majhen, tudi če pride do pretrganja verige;
(3) Skupine,-neobčutljive na sol in -odporne na hidrolizo, lahko učinkovito izboljšajo odpornost na sol in kemično stabilnost polimerov;
(4) Zmerno navzkrižno-povezana prostorska struktura pomaga izboljšati togost polimerov, poveča težave pri molekularnih konformacijskih spremembah in pozitivno prispeva k povečanju viskoznosti;
(5) Z vodikovimi vezmi, kulomskimi silami med kationi in anioni ter van der Waalsovimi silami med hidrofobnimi skupinami se oblikujejo edinstvene molekularne strukture (amfifilni polimeri) ali fizične navzkrižno{1}}povezane mrežne strukture (hidrofobni asociacijski polimeri), ki omogočajo, da raztopina polimera kaže posebne lastnosti kot odziv na spremembe temperature in koncentracije soli.
V zadnjih letih lahko raziskave poliakrilamidnih sredstev za izpodrivanje olja doma in v tujini razdelimo v dve glavni smeri, in sicer sintezo poliakrilamida z ultra-visoko molekulsko maso in njegovo kemično modifikacijo. V kemijski modifikaciji so se postopoma pojavile raziskovalne smeri, kot so kopolimeri, odporni na temperaturo in sol, amfifilni polimeri, navzkrižno povezane strukture, posebne molekularne strukture in hidrofobni asociativni polimeri.
